četrtek, 02. januar 2014

Liturgična oprema s katero se srečujejo ministranti



Na pobudo mladega bralca objavljamo kratek pregled opreme s katero se srečujejo ministranti in nekaj koristnih napotkov.

Kakor je mašnik pred Božjim oltarjem lepo oblečen, bi moralo biti takšno tudi njegovo spremstvo (ministranti). Ministrant je predstavnik ljudstva pri oltarju, zato mora biti zgleden in vreden svoje službe. 

Ministrantska obleka
1. Obleka
Ministrantska oprava je v klasični rimski liturgiji talar, preko katerega se obleče roket. V Sloveniji je v uporabi t. i. dvodelna obleka, ki je sestavljena iz krila (črne ali druge liturgične barve) ter roketa. Običajno je talarju in roketu dodan še ovratnik (rdeče, črne, zelene ali vijolične barve). Vsaj zadnjih deset let je v naši deželi najpogostejša uporabljena obleka alba s pasom ali cingulom.

2. različne ministrantske službe
Kadilničar ali turiferar (iz lat. thuribulum – kadilnica in fero – nosim) je ministrant, ki skrbi za kadilnico. V procesiji stopa prvi. Medtem ko hodi, rahlo maha s kadilnico sem ter tja, kar počne, tudi ko stoji na mestu. Kadilnico drži v desni roki v višini prsi in to tako, da vtakne palec v ročaj kadilnice, sredinec  pa vtakne v obroček verige. Roko drži v komolcu upognjeno navzgor, dlan ima odprto in obrnjeno naprej. Ko streže mašniku pri zažiganju kadila, premakne kadilnico v levo roko, v desnici pa drži čolniček. Tega poda strežniku ob njem, ki ga lahko imenujemo tudi navikular (lat. navicula – ladjica). Potem natakne obroček verige na palec in potegne verigo navzgor, jo v loku zasuče in z desnico prime vse verige nekoliko nad ognjem ter povzdigne kadilnico v višini čolnička, levico pa z ročajem kadilnice in verigami drži na prsih.
 
Red strežnikov pri procesiji

Križar ali krucifer (lat. crux –križ; fero –nosim) je ministrant, ki nosi križ. V procesiji stopa za kadilnico med svetilci. Križ naj drži pokončno z desnico zgoraj in levico spodaj. Razpelo mora biti obrnjeno naprej, razen v procesiji z nadškofom. Takrat je križani obrnjeni proti njemu. Pomembno je vedeti, da križar, ko v rokah drži križ, nikoli ne pokleka.[1]

Svetilci ali ceroferariji (lat. cera – sveča; fero –nosim) so strežniki, ki nosijo sveče. Stopajo ob križu. Če svečnik ni pretežak, naj se nosi z eno roko in to z zunanjo, notranja roka pa je položena na prsi. Če pa je svečnik težak, potem naj se nosi z obema rokama, tako da je desnica zgoraj, levica pa spodaj, nekje v višini oči.

Strežnik z mitro
Strežnika za mitro in pastoral skrbita za škofovo opravo. Pri pontifikalni (to je škofovski) maši sta ogrnjena s posebni velumom, s katerim držita mitro in pastoral. Običajno stojita ob škofovem sedežu in ne skrbita za nič drugega.

3. Liturgična oprema in njena uporaba
Kadilnica se uporablja pri slovesnih mašah, blagoslovih, pogrebih, pri izpostavitvi Svetega Rešnjega  Telesa in drugih primernih priložnostih.

Križ se uporablja pri vseh vrstah procesij, vedno sledi kadilnici in  simbolizira pot vernega božjega ljudstva za križanim Gospodom.

Sveče se uporabljajo pri procesijah, pri slovesnih mašah, ko diakon ali mašnik oznanja, in med povzdigovanjem.

Velum je ozko in po navadi dragoceno mašno oblačilo,  ki ga strežnik nadene mašniku pred blagoslovom ali prenosom Najsvetejšega.

Posoda z blagoslovljeno vodo in kropilček ali aspergil (lat. aspergo – pokropim) se uporablja pri blagoslovih in pogrebih.

Dva vrčka (v enem je vino, v drugem voda) se pri vsaki maši prinašata pri darovanju, vsak naj se drži v eni roki, tako, da je držaj obrnjen proti mašniku, vino pa je navadno na mašnikovi desni.

Zvonček se uporablja med povzdigovanjem, pri precesiji z Najsvetejšim, pri blagoslovu z Najsvetejšim in po končani intonaciji Zahvalne pesmi (»Tebe Boga hvalimo«).

Raglja se uporablja od velikega četrtka do velike sobote in nadomešča zvonec.

Patena(obhajilni krožniček) za obhajanje vernikov je večji krožniček, ki ga strežnik pridrži pod brado obhajanca. Navadno je vsaj pozlačena, saj nanjo med obhajanjem padajo delci Svetega Rešnjega Telesa. Strežnik jo vedno drži vodoravno in jo po obhajilu poda duhovniku, da jo purificira. 

4. Nekaj koristnih napotkov
Kadar so roke proste, naj bodo sklenjene na prsih, najlepša drža so stegnjeni prsti, kjer se desni palec prekriža čez levega. Ko pa je ena roka prosta (npr. ko se v desnici drži oljčno vejico), mora piti lepo položena na prsi. Ministrant naj se drži vzravnano in ponosno, a ne vzvišeno. Nikoli naj ne hiti, ampak vse dela slovesno in pobožno. Kadar sedi, naj sedi vzravnano, dlani naj stegnjene ležijo na stegnih.

Ne le pri maši, temveč tudi v življenju se mora odražati po lastnostih, ki se pritičejo dobremu kristjanu, tako bo zares pravi služabnik, brat in prijatelj našega Gospoda.
Prosta roka, položena na prsi


[1] prim. Luskar, Anton 1944: Obredni priročnik. Ljubljana: Mladinska knjiga, str, 30-34.

1 komentar:

  1. Posebni velum, uporabljen za držanje mitre ali pastorala, se imenuje vimpa.
    Hvala za vaše delo!

    OdgovoriIzbriši

AdDominum

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...