sreda, 01. november 2017

Dies Irae



Marsikateri zakristan se je že kdaj začudeno vprašal, od kod toliko črnih mašnih plaščev po cerkvenih predalih. Črna barva se (v klasični ali izredni obliki rimskega mašnega obreda) ne uporablja samo za pogrebe, ampak tudi na Veliki petek in 2. novembra, ko je Spomin vsem vernih rajnih.



Ko je ljudstvo (v času, ko je bila sedanja izredna oblika v rimskem delu Cerkve tudi edina) na tisti dan prišlo v cerkev, je v njej opazilo neobičajni okras. Sredi ladje so bile postavljene pare, pokrite s črnim prtom, kjer je vrh krste počivala lobanja. Memento Mori, spominjaj se smrti, v tem je sporočilo krste in lobanje. Maša za vse verne duše je bila velika maša zadušnica, ki se je opravljala v črnini. Vedno se je začela z vstopnim spevom Requiem aeternam dona eis, Domine… Gospod, daj vsem rajnim večni mir in pokoj… Pri tej maši ni Slave in Aleluje. Namesto aleluje pa se, po berilu, poje (ali recitira) Dies irae, dies illa,… Strašen dan bo dan plačila. Žal se to odlično besedilo v sedanji liturgiji v praksi ne uporablja več, čeprav bi se lahko. Ena izmed posebnosti je tudi petje oz. recitiranje Agnus Dei, ko se namesto »usmili se nas«, poje »podari jim počitek« (Dona eis requiem). Potrebno bi se bilo zavedati pomembnosti molitev za rajne, saj ti najlažje prosijo Boga za nas, ker nas tudi najbolje poznajo. Potrebno bi se bilo tudi zavedati, kakor kratko je življenje in kako grešni smo ljudje, ter da nam zmanjkuje časa za pokoro.

Ena izmed najslavnejših uglasbitev sekvence:




Sekvenca (Dies Irae)

V latinščini:
Dies irae, dies illa,
solvet saeclum in favilla,
teste David cum Sibylla.
Quantus tremor est futurus,
quando Judex est venturus,
cuncta stricte discussurus!
Tuba mirum spargens sonum,
per sepulchra regionum,
coget omnes ante thronum.
Mors stupebit et natura,
cum resurget creatura,
judicanti responsura.
Liber scriptus proferetur,
in quo totum continetur,
unde mundus judicetur.
Judex ergo cum sedebit,
quidquid latet apparebit:
nil inultum remanebit.
Quid sum miser tunc dicturus?
Quem patronum rogaturus,
cum vix justus sit securus?
Rex tremendae majestatis.
Qui salvandos salvas gratis.
Salve me, fons pietatis.
Recordare, Jesu pie,
quod sum causa tuae viae,
ne me perdas illa die.
Quaerens me, sedisti lassus;
redemisti crucem passus;
tantus labor non sit cassus.
Juste Judex ultionis,
donum fac remissionis
ante diem rationis.
Ingemisco, tanmquam reus,
culpa rubet vultus meus,
supplicanti parce Deus.
Qui Mariam absolvisti,
et latronem exaudisti,
mihi quoque spem dedisti.
Preces meae non sunt dignae,
sed tu bonus fec benigne,
ne perenni cremer igne.
Inter oves locum praesta
et ab hoedis me sequestra,
statuens in parte dextra.
Confutatis maledictis
flammis acribus addictis,
voca me cum benedictis.
Oro supplex et acclinis,
cor contritum quasi cinis,
gere curam mei finis.
Lacrymosa dies illa,
qua resurget ex favilla,
judicandus homo reus.
Huic ergo parce, Deus.
Pie Jesu Domine,
dona eis requiem. Amen.







V slovenščini:
Strašen dan bo dan plačila
zemlja v prah se bo zdrobila,
priča David in Sibila.
Kolik strah bo vstal v naravi,
ko Sodnik v mogočni slavi
na odgovor vse postavi!
Tromba silno bo zapela,
do vseh mrtvih zadonela,
jim pred sodni stol velela.
V grozi smrt se bo čudila,
ko bo stvar se spet zbudila,
da pred sodbo bo stopila.
Knjiga k sodbi prinešena,
hrani dela razvrščena,
dobra kakor zadolžena.
Dano svetu bo spoznanje,
in za vsako zlo dejanje,
Bog prisodi maščevanje.
Kam se čem takrat dejati,
kje zavetnika iskati,
dobrim komaj bo obstati?
Kralj neskončne visokosti,
ki rešuješ iz blagosti!
Reši me, vir vseh svetosti!
Spomni se, o Jezus mili,
da so zame Te umorili,
prosim, tisti dan se usmili.
Da si iz ljubezni same
utrujen vzel svoj križ na rame,
naj ne bo zgubljeno zame.
Maščevalec vse krivice,
čuj skesane moje klice,
kadar pride dan pravice.
Da grešil sem, se sramujem,
krivdo svojo obžalujem,
“Prizanesi Bog!” zdihujem.
Duše si iskal zgubljene,
reševal si spokorjene,
reši, prosim, tudi mene.
Nisem vreden odpuščanja,
varuj pa me pogubljenja,
milostno, Gospod življenja.
Varuj grešnih me levice
ter mi mesto daj desnice,
kjer boš svoje zbral ovčice.
Ko boš pahnil pogubljene,
in sprejel blagoslovljene,
sprejmi k Sebi tudi mene.
V prahu k Tebi, Bog, zdihujem,
srce strto Ti darujem,
konec Ti priporočujem
O, pregrozni dan jokanja,
ki iz grobnega nas spanja,
k sodbi, grešnike prisili:
Ti se nas, o Bog, usmili,
ljubi Jezus, ti jim daj
rajski mir za vekomaj! Amen.


1 komentar:

  1. Z veseljem opažam, da se črna v vsej svoji resnosti in elegantnosti vrača v katoliško bogoslužje tudi v slovenskem prostoru. Naš župnik jo zadnje čase vedno uporablja ob pogrebih. Sem opazil, da so jo uporabili - šlo je za nove mašne plašče - tudi ob pokopu žrtev iz brezen pri Konfinu, ki ga je vodil ljubljanski nadškof. Vnese nekaj pravega v vse skupaj. Resnico o človeškem življenju, naši majhnosti in veličini Boga ob enem. Samoto slehernika in tragiko človeka postavi ob zastonjsko ljubezen dobrega Stvarnika in nas spominja na nujnost Odrešenika. Črna barva liturgičnih oblačil ponosno izpoveduje našo majhnost in krhkost, pa prav zato razodeva moč Boga. Kriči smrt, da pokaže na Življenje. Genialno!

    OdgovoriIzbriši

AdDominum

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...